Najdba zwei
Ali čutiš,
kako v magnetnih valovih prehaja
skoz tvoje telo.
Tvoj bes je rdeč.
Kako bi preluknjal moj trebuh,
spustil iz mene
sive te duhove
in nekaj cvetnih listov,
ki še niso odpadli.
Čutiš tresenje in vrenje,
da bi vame vrgel skalo
in me stisnil v pest tako močno,
da bi izginila z obličja
nenehnega nemira najinega.
Bi razklal na troje
in obesil na mestna vrata,
vsem na pogled, moje srce.
Bi me poljubil tako močno,
da bi odtrgal meso z mojih ustnic,
bi se sladil nad mojimi kriki in moledovanji,
da te delam še bolj besnega
in
ko me motriš,
v meni lomiš
tenke najine mostove,
edine povezave,
ki naju delajo rdeče.
Vendar me vedno primeš za lase,
močno potegneš za seboj,
ker neznansko uživava,
ko z najinimi krvoločnimi zobmi
plast za plastjo slačiva občutke
drug z drugega
in se nasitiva,
ko bova gnila med plevelom
pozabljenega gozda
in naju bodo zavonjale zveri
in naju izkopale
in glodale.